Miti o fitnesu

Tole je sicer zahtevnostno na nizjem nivoju...bolj namenjeno splosni populaciji...

Za uspešno hujšanje uživaj čim manj maščob

V prvem delu serije o mitih, ki med splošno populacijo veljajo o fitnesu, smo najprej definirali besedo »fitnes«. Ugotovili smo, da fitnes zajema zelo splošno področje vadbe in prehrane ter tudi načina življenja. V drugem delu bo govora o cilju, ki je zelo pogosto povezan s fitnesom – HUJŠANJE. Tudi tukaj obstaja ogromno mitov, izpostavili pa bomo enega izmed njih.

Ali je prehrambena piramida še vedno aktualna?
Dandanes najdemo v različnih medijih cel kup nasvetov, kako se moramo prehranjevati, če želimo živeti fit in zdravo. Predvsem teorija glavnega toka še vedno zagovarja prehransko piramido kot osnovo zdrave prehrane.
Ta članek temelji na najnovejših študijah in osebnih izkušnjah poklicnih osebnih trenerjev iz ZDA, ki so prišli do ugotovitev, da se je življenjski stil povprečnega posameznika v zadnjih 20-30 letih precej spremenil. Veliko manj je fizičnega dela, ki bi vključeval telesno aktivnost tako da se je povprečna dnevna poraba posameznika precej zmanjšala. V tej smeri se v ZDA priporočila o načinu prehranjevanja spreminjajo precej hitreje kot pri nas. Osnova prehrambene piramide so škrobna živila (testenine, kruh, riž, krompir), ki z veliko kalorijami dajejo majhen občutek sitosti. Ali je velik kaloričen vnos v našem življenjskem stilu res potreben? Večinoma NE. Berite naprej, ker sledi zanimiva ugotovitev…

Maščoba se v telesu pretvori v maščobo
To je eden od najstarejših mitov, ki izhaja najprej iz športne prehrane, potem pa se je razširil še v priporočila za zdravo prehrano aktivnih. Ker ima maščoba (M) več kalorij (9 Kcal na gram živila), kot ogljikovi hidrati (OH) in beljakovine (B), ki imajo 4 Kcal, je za zmanjšanje kalorij najbolj torej smiselno izločiti tisto makro živilo, ki ima največ kalorij? Matematično da, vendar človeško telo se v tem primeru ne obnaaša kot toplotni stroj, ampak na njegovo delovanje vpliva tudi kvaliteta teh kalorij. Verjetno ste že slišali za glikemični indeks živil, sladkorno bolezen in »padec krvnega sladkorja«? In kakšno vezo imata sladkorna bolezen in hujšanje? Na žalost povezava obstaja. V nadaljevanju bo pojasnjena.

Inzulinska rezistenca – bolezen 21. stoletja
Študije in praksa kažejo, da je zaradi sedečega načina življenja in nekvalitetne (hitre) prehrane, čedalje več ljudi razvilo stanje, kjer imajo težave z metabolizmom ogljikovih hidratov. V praksi to pomeni, da jim prehrana z visokim deležem OH povzroča nihanja krvnega sladkorja in posledično prenajedanje (ang. »binge eating«). OH imajo namreč pri takih posameznikih lastnost, da njihovo uživanje povzroča še večjo lakoto, namesto da bi jih obrok nasitil. Nezavedno torej vnašajo več kalorij, kakor jih dejansko potrebujejo, ob tem pa imajo čez nekaj ur (zaradi ponovnega padca krvnega sladkorja) ponovno občutek lakote. Ker velika večina nikoli ne šteje kalorij, se na ta način (ob vtisu, da se prehranjuje zdravo) pravzaprav samo še poglablja problem inzulinske rezistence (sploh pri neaktivnih posameznikih) in kopičenje odvečnih kilogramov skozi čas.

Kje je rešitev?
Prvi korak je razmišljanje izven tradicionalnih okvirov in izobraževanje. Ogljikove hidrate v prehrani je potrebno uporabljati smiselno in glede na telesno aktivnost in individualen metabolizem. V naslednjem članku bomo govorili o vlogi beljakovin in maščob ter zakaj so te ključnega pomena za dosego ciljnega stanja, ki smo ga imenovali »fitnes«.

Prenesi Adobe Flash Player.